Sledovi rimske centuriacije na Krasu

Po osvojitvi vsakega novega ozemlja so Rimljani obdelovalno zemljo razdelili na tri dele. En del je pripadel državi, en del vojaškim veteranom, en del pa je ostal premaganemu ljudstvu.

Rimljani so uporabljali metodo zemljiške razdelitve imenovano centuriacija, ki je predvidevala razdelitev ozemlja na kvadratne parcele imenovane centurija. Stranica centurije je merila približno 710 m (20 actusov), torej je njena površina ustrezala približno šestdesetim današnjim hektarom.

Razdelitev zemljišča na enakomerno parcele je potekala tako, da so iz točno določene točke (t.i. umbilicus) potegnili dve pravokotni premici (t.i. decumanus maximus in cardo maximus). Z dodajanjem pomožnih, tema dvema vzporednih premic, je nastala mreža, ki je pokrila celotno ozemlje. Premice, ki so potekale v smeri vzhod-zahod so de imenovale dekumani, tiste, ki so potekale v smeri sever-jug, pa so se imenovale kardi.

Potrebno je tudi upoštevati, da pri centuriaciji ni šlo samo za “enostavno” razdelitev ozemlja, ampak za celovit inženirski, hidrotehnični in gradbeni poseg v pokrajino, ki je poleg same razmejitve predvideval tudi vzpostavitev kanalov za odvodnjavanje in cestnega omrežja.

V južnem delu Istre je dediščina rimske zemljiške razmejitve je še dandanes dobro razpoznavna tako v katastrskih mapah, kot tudi na topografskih kartah. To je najbolj opazno v bližini Pulja, kjer nekatere ceste še dandanes sledijo mejam in kanalom začrtanim med centuriacijo in zato med vožnjo z avtomobilom ali kolesom pogosto naletimo na ostre ovinke pod pravim kotom.

Prav te jasno razvidne sledi centuriacije so omogočile, da je tržaški zgodovinar Pietro Kandler s pomočjo z današnjega zornega kota skromnimi tehničnimi pripomočki, že sredi 19. stoletja ugotovil točen potek dekumanov in kardov v okolici Pulja.

Na Krasu je bila do nedavnega situacija glede centuriacije precej nejasna, saj je bila po zatonu Rimskega cesarstva vejetno dokaj hitro opuščena, njene sledi pa zabrisane. Potek centuriacije se namreč nikakor ne prilagaja značilnostim pokrajine, ampak strogo sledi svoji premočrtni in pravokotni logiki in pri tem ne upošteva značilnosti kraškega terena, kot so prisotnost vrtač, vzpetin ipd. Po tem se centuriacija razlikuje tako od prazgodovinske zemljiške razdelitve, kot tudi od moderne zemljiške razdelive.

Prve sledi kraške centuriacije so bile odkrite šele pred kratkim. Zgodovinar Dimitrij Mlekuž je nedavno svoja odkritja obelodanil v javno dostopnem prispevku z naslovom “Sledovi rimske zemljiške razdelitve na Krasu”. Mlekuž se pri svojih raziskavah opira tako na najnovejšo tehnologijo zračnega laserskega skeniranja (LIDAR), kot na klasične arheološke metode.

Pri sprejemanju predstavljenih rezultatov je sicer potrebna določena mera previdnosti, saj je raziskovalec svoj model razvil na podlagi borih 12 km prepoznanih sledi na treh ločenih območjih slovenskega dela Krasa. Kljub temu so dosedanje ugotovitve dobra osnova za nadaljnje raziskave.

Grafična rekonstrukcija centuriacije na Krasu