V dolini Glinščice je človek pustil svoj pečat že v prazgodovini, vidnejše sledi pa izvirajo iz bronaste in železne dobe, ko so na okoliških vzpetinah začela rasti gradišča. Grajenje utrjenih postojank se je od takrat naprej nadaljevalo praktično do današnjih dni, saj najmlajše izvirajo iz obdobja, ko je mejo z Italijo nadzorovala JLA.
Če se osredotočimo samo na srednji vek, lahko v dolini Glinščice najdemo ostanke Muhovega grad (Mokovo), tabora Draga (grad nad Botačem) in gradu Vinchimberch (Vikumberg). Svoj čas je bilo v Klancu pri Kozini moč najti tudi utrjeno mitnico, vendar za njo ni ostala nobena vidna sled.
Ampak vrnimo se na kratko k gradu Vikumberg. Slednji leži na vrhu 390 m visokega Žerjalskega vrha in izvira iz sredine 13. stoletja, ko ga je z dovoljenjem tržaškega škofa, na sicer tržaškem ozemlju, zgradil goriški ministerial Almerik iz Karstberga. Grad je bil le kratkega veka, saj so ga že leta 1361 razrušile tržaške milice.
Skoraj nihče pa ne ve, da na neizraziti vzpetini Punjert, ki se nahaja približno 450 jugovzhodno od Vikumberga, ležijo ostanki še ene mnogo bolj skrivnostne utrdbe. Njene skromne ostanke je v 80ih prvi opazil arheolog M. Župančič, ki je o svoji najdbi tudi ustrezno poročal Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Celotno območje je tako danes spomeniško zaščiteno in v registru kulturne dediščine nosi zaporedno številko 16010. Kljub temu pa je opis v registru s podrobnostmi zelo skop: “Opis: Utrjena srednjeveška postojanka manjšega obsega z dobro vidnim obrambnim jarkom. Datacija: srednji vek.” Vpisu v register namreč ni sledila nobena nadaljnja arheološka ali kakšna druga invazivna raziskava. Skrivnostni Punjert je torej kar vabil k nadaljnjemu raziskovanju.
Punjert je na karti označen z rdečim rombom
V društvu LIMES smo se torej odločili, da se bomo Punjerta lotili z modernimi neinvazivnimi raziskovalnimi metodami. Naš namen je bil ugotoviti, če se poleg še danes dobro vidnega obrambnega jarka na Punjertu nahaja še kaj drugega. Predvsem nas je zanimalo, če se pod površjem skrivajo ostanki zidanih struktur, ki bi nam lahko pomagali utrdbo umestiti v ustrezno časovno obdobje, opredeliti njeno funkcijo v prostoru in nam na koncu omogočili izdelavo hipotetične grafične rekonstrukcije objekta, ko je le-ta še stal.
Terenski ogled nam ni dal veliko odgovorov, saj razen obrambnega jarka in nekaterih neravnin na platoju vrh vzpetine nismo opazili nič relevantnega. Ravno tako nam ni dal nobenega odgovora temeljit pregled dostopne bibliografije in kartografije.
V primeru Punjerta se je LIDAR (Light Detection and Ranging) izkazal za zelo uporabno orodje, saj je zaradi poraščenosti kakršnokoli zračno ali satelitsko snemanje tega območja povsem brezpredmetno. Lidar posnetki nam tako razkrivajo, da je obrambni jarek dolg 130 m in da je nepravilne oblike. Poleg tega pa nam na vrhu platoja nakazujejo sicer nejasni obrisi rahlo romboidne strukture v približni izmeri 20 x 15 m.
Punjert na LIDAR posnetku
Upoštevaje te nove indice smo v upanju, da se pod površino travne ruše, ki danes pokriva vrh Punjerta, še vedno nahajajo ostanki zidov, smo se odločili, da območje pregledamo še z georadarjem (GPR – Ground Penetrating Radar). Naš cilj je bil najti ostanke linearnih zidanih struktur, ki bi nam pomagale določiti izgled izginule utrdbe.
GPR posnetki so pokazali, da se pod površjem nahajajo ostanki, ki jih lahko nedvoumno interpretiramo kot zidove. Poleg tega so te strukture različnih oblik in debelin. Večina zidov je tako debela nekaj manj kot meter, edina izjema je prečni zid, na približno 2/3 platoja, ki se v grobem ujema s komaj nakazano “stopnico”, ki smo jo opazili med terenskim ogledom. Glede na večjo debelino tega zidu (cca. 1,5 m) in njegovo lego v prostoru lahko upravičeno domnevamo, da je le-ta pripadal obrambnemu stolpu.
Eden izmed posnetih GPR profilov
Rezultati naših raziskav torej nakazujejo, da Punjert najverjetneje skriva ostanke manjšega srednjeveškega gradu. Najverjetneje je šlo za skromnejšo utrdbo ograjeno z enostavnim obodnim obrambnim zidom, ki je bil mogoče tudi deloma lesen, in močnejšim obrambnim stolpom, ki je bil pomaknjen proti severnemu delu utrdbe. Upoštevaje prisotnost številnih že davno opuščenih prometnic v zgornjem toku Glinščice lahko rečemo, da je imel Punjert v času, ko je še stal, naravnost idealno strateško pozicijo za nadzor prometnih tokov, ki so preko doline Glinščice potekali od Trsta proti Mihelam in Beki.
Grafična rekonstrukcija utrdbe na Punjertu
Za zaključek naj si drznemo še formulirati tri hipoteze o izvoru in starosti Punjerta. Po prvi ga gre datirati v obdobje okoli leta 1000, ko je rodbina Weimar po Krasu gradila prve srednjeveške utrdbe. Če je ta hipoteza pravilna, je bil Punjert najverjetneje uničen ali opuščen že pred 13. stoletjem, ko je bil v bližini zgrajen grad Vikumberg. To bi tudi pojasnilo, zakaj na površini ni nobenih vidnih ostankov, saj bi bil v tem primeru lahko Vikumberg vsaj delno, zgrajen s pomočjo materialov iz Punjerta. Lokaciji namreč ležita relativno blizu ena drugi in sta med seboj tudi povezani s starimi potmi. Po drugi hipotezi je v času obleganja gradu Vikumberg na Punjertu stal začasni vojaški tabor tržaških milic. Ta hipoteza je malo verjetna, saj bi bila, glede na velikost, oddaljenost, prisotnost globokega obrambnega jarka in samo lego vzhodno od Vikumberka, gradnja tovrstnega objekta iz vojaškega vidika povsem nesmiselna. Po tretji hipotezi, ki je hkrati tudi najbolj verjetna, pa je na Punjertu stal t.i. propugnaculum, t.j. izpostavljen stolp gradu Vikumberg, katerega naloga je bila varovanje dostopa do osrednje grajske stavbe. V času nastanka Vikumberga so bili namreč tovrstni pomožni obrambni objekti zelo pogosti.
Le upamo torej lahko, da bo nekoč v prihodnosti na Punjertu prišlo tudi do “pravih” invazivnih arheoloških raziskav, ki bodo dokončno razjasnile še nerazrešene uganke tega “izgubljenega” gradu v zgornjem delu doline reke Glinščice.
Nadaljnje branje:
Sapač, I. (2011) Grajske stavbe v zahodni Sloveniji:
Kras in Primorje. Ljubljana: Viharnik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar